OBČINA RUŠE (plačnik) PLAN B d.o.o. (prejemnik)

Nasprotje interesov

476. Komisija za preprečevanje korupcije (dalje komisija) je prejela vprašanje glede nasprotja interesov v primeru glasovanja na seji občinskega sveta, npr. ko je žena občinskega svetnika kandidatka za ravnatelja osnovne šole in občinski svet skladno s 53. a členom ZOFVI poda mnenje o kandidatih za ravnatelja. Kaj točno pomeni dikcija »glasovanje v okviru delovanja izvoljenih predstavniških teles na lokalnem nivoju«, kjer ne gre za nasprotje interesov, kot je to zapisano v sistemskem načelnem mnenju komisije glede dolžnosti izogibanja nasprotju interesov pri odločanju na svetih javnih zavodov in podobnih kolektivnih organov subjektov javnega sektorja, št. 06211-9/2012/24 z dne 3.7.2012. 476. ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). V smislu 37. člena ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. V Sistemskem načelnem mnenju komisije glede dolžnosti izogibanja nasprotju interesov pri odločanju na svetih javnih zavodov in podobnih kolektivnih organov subjektov javnega sektorja, št. 06211-9/2012/24 z dne 3.7.2012 je med drugim navedeno tudi sledeče: »… nasprotje interesov po ZIntPK po naravi stvari ne gre interpretirati kot omejevanja splošne glasovalne pravice, glasovanja voljenih predstavnikov v parlamentu ali občinskem svetu ali glasovanja za imenovanje na funkcije znotraj posameznega organa. S tem v zvezi glasovanje zase oziroma za povezane osebe lahko izpolnjuje znake nasprotja interesov po ZIntPK le pri opravljanju javnih nalog, ne pa na primer pri izvajanju splošne volilne pravice (npr. glasovanje zase na splošnih volitvah). Podobno velja za glasovanja v okviru delovanja izvoljenih predstavniških teles na državnem in lokalnem nivoju (tako ZIntPK ne omejuje ustavne pravice poslanca/poslanke, da na glasovanju v okviru svoje poslanske funkcije glasuje po svoji vesti - četudi zase ali za povezano osebo - v kolikor seveda določen glas ni posledica kakšnega kaznivega dejanja, npr. korupcijskega kaznivega dejanja). In nenazadnje, omejitev glasovanja po tem načelnem mnenju se ne nanaša na primere imenovanja oziroma izbire posameznika na funkcijo ali položaj znotraj posameznega organa, kjer imajo aktivno in pasivno volilno pravico zgolj člani organa (npr. izbira predsednika sveta zavoda izmed članov sveta zavoda).V teh primerih se posameznik z glasovanjem zase ne more spraviti v ugodnejši položaj v primerjavi z ostalimi kandidati, saj lahko tudi oni kot člani izbirnega organa glasujejo zase.« Iz navedenega je zaključiti, da o nasprotju interesov ne moremo govoriti v sledečih primerih: a) pri izvajanju splošne volilne pravice (npr.: ko kandidat za občinskega svetnika glasuje zase na lokalnih volitvah; ko kandidat za župana glasuje na lokalnih volitvah zase, itd.), b) v okviru delovanja izvoljenih predstavniških teles na državnem in lokalnem nivoju, kadar ne gre za opravljanje javnih nalog v konkretnih primerih, ki se neposredno nanašajo na določenega posameznika, pravno osebo ali drug subjekt, ampak za odločanje o splošnih, sistemskih, strateških, političnih in podobnih zadevah (določbe ZIntPK o nasprotju interesov niso namenjene temu, da bi v tovrstnih zadevah npr. onemogočile delovanje organa kot celote); c) imenovanja oziroma izbire posameznika na funkcijo ali položaj znotraj posameznega organa, kjer imajo aktivno in pasivno volilno pravico zgolj člani organa (npr. izbira predsednika sveta zavoda izmed članov sveta zavoda; odločanje o občinskih svetnikih, ki bodo delovali v delovnih telesih občinskega sveta – KMVVI itd.). Ko gre za odločanje o položajih izven občinskega sveta, na katere kandidirajo družinski člani občinskih svetnikov, po mnenju komisije ni dvoma, da gre za opravljanje javnih nalog občinskega sveta v konkretnem primeru, ki ne zapade pod nobeno od navedenih izjem, kar pomeni, da je treba upoštevati določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. S tem v zvezi navajamo še nekaj primerov, s katerimi se komisija srečuje v praksi, in kjer veljajo oziroma ne veljajo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov: - občinski svetnik se mora v izogib morebitnemu nasprotju interesov izločiti iz vseh faz postopka dodelitve finančnih sredstev občine, oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka oziroma odločitev o dodelitvi sredstev, za katere tudi sam kandidira (individualno ali s povezanim subjektom), - občinski svetnik (hkrati tudi direktor javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, v kateri občinski svetnik izvršuje svojo funkcijo) se mora v izogib morebitnemu nasprotju interesov izločiti iz kakršnih koli postopkov razprave in odločanja o javnem zavodu, katerega direktor je; - vsak član občinskega sveta ima skladno s pristojnostmi občinskega sveta, ki obravnava in sprejema proračun občine, pravico, da vlaga spremembe in dopolnitve k predlogu proračuna in to na vsako proračunsko postavko, med drugim tudi na tisto, ki se nanaša na podjetje/društvo, katerega direktor/zastopnik je; enako je z glasovanjem o občinskem proračunu kot celoti, saj gre za temeljni finančni akt občine; ne sme pa član občinskega sveta razpravljati in glasovati o posamezni proračunski postavki, ki se nanaša na »njegovo« društvo / subjekt / družbo itd., če se o tej predpostavki razpravlja in glasuje ločeno oziroma posebej. Odgovor komisije št. 06262-1/2017,61 z dne 20.4.2017