Rušanščina brez “Jejža”

Besede in besedne zveze v ruškem govoru

Profesorji GSKŠ Ruše, dve slovenistki in kemik, po izvoru ali kraju bivanja povezani z Rušami, smo izbrali nekaj značilnih ruških pogovorno-narečnih besed in značilnih ruških pogovornih fraz. Pri izboru so pomagali dijaki prvega letnika gimnazije. Govor Ruš in okolice na desni strani Drave je kombinacija štajersko pokrajinsko pogovornega jezika in narečja ruškega dela Pohorja. Zahodno od Ruš se v govoru že kažejo značilnosti pohorskega govora Lovrenca na Pohorju, ki pa ima pomembno drugačne jezikovne posebnosti, bližje koroškim govorom. Za osnovo našemu izboru smo vzeli slovar lovrenškega govora, dostopnem na spletu vir. Iz njega smo izbrali besedje, ki je skupno ruškemu in lovrenškemu govoru ali pa se od njega razlikuje le v glasovnih posebnostih (npr.: doumo – duomo, moust, reis – ries, deida), da bi pokazali na značilne razlike v obeh govorih. Dvoglasniki ei in ou se v ruškem govoru še dokaj ohranjajo, čeprav jih mladi uporabljajo vse manj. Še vedno pa se dobro držijo druge glasovne posebnosti štajerskega govora, povezane npr. s polglasnikom, ki v določenih položajih preide v široki ê, npr.: pês, stêber … Široki ô je zožen: npr.: ótrok, vóda; ozki é pa razširjen, npr.: večêr, cêrkev; mesto naglasa je drugačno kot v osrednjeslovenskih govorih: npr.: lúdi, úha, kósti namesto knjižno: ljudjé, uhó, kostí; lj in nj v določeni poziciji preideta v l in j, npr.:zemla kuj, knjižno: zemlja, konj; l se na koncu besede izgovarja kot l in ne kot u v knjižnem jeziku: stol, kol; glas v pa se v določenih položajih izgovarja zelo podobno f-ju: npr. črf, fčera, f kosti Srednji spol prehaja v ženskega: npr.: japke, vrate, lete Zanimivi so tudi nenavadni osebni zaimki: mija dva, vija dva; ti dve obliki kažeta, da d včasih preide v j podobno še v besedah: vreji, tui … Besedje smo razvrstili po abecedi. Značilne stalne ruške pogovorne besedne zveze smo posebej označili. Med značilnimi ruškimi pogovornimi izrazi izstopajo čustveno močno zaznamovane, krepke besede, zato smo nekatere med njimi tudi označili s slovarskim kvalifikatorjem ekspresivno ali slabšalno (ekspr. in slabš.), da bi poudarili njihov močan čustveni naboj. Zanimivo je, da pri le-teh izstopajo besede na določene črke: na -f, -h, -š, -k, -p. Ker so to nezveneči soglasniki, le-te dajejo ruškemu govoru posebno barvo. Precej besed, ki smo jih uvrstili v seznam, je sicer širše rabljenih tudi v drugih govorih severovzhodne Slovenije, ampak imajo značilno ruško glasovno izvedbo ali pa se v govoru trdno držijo. Mnoge med njimi izhajajo iz nemščine, ampak so glasovno zelo prilagojene ruški štajerščini. Seveda nismo zajeli vsega govorjenega bogastva govora našega kraja. S sodelovanjem več ljudi bi postal ta seznam še bogatejši. Opomba Obarvane besedne zveze so značilne ruške pogovorne fraze. Slovar ruških izrazov in stalnih besednih zvez a ahči (se) pazi (se) ajde medmet pozdrava ajhan vinjen ajnfoh preprosto, enostavno ajnkauf nakup ajnprejn/ajpren prežganje zaprejnati/zaprenati zgostiti s prežganjem, tudi prižgati ajmohc obara apetitlih okusno Apnca zemljepisno ime na Pohorju ašnpeher pepelnik aufšnit narezek auslezat ločiti kosti od mesa b babje pšeno zrnate padavine bajbla zajčja samica bajsat pleskati banda rob (npr.: pri biljardu, nogometu) bata škornji prvotno gumijasti škornji znamke Bata bejk/bek stran idi bejk/bek pojdi stran bejli bel bejžat bežati beštek jedilni pribor beštrga nepridiprav, jebeštrga kletvica bez bezeg bilo keri kdor koli bincnit brcniti biti bolejn/bolen bolan bog žegnaj vzklik pred začetkom obeda kot dober tek boleje obolenje, bolezen bolit (tudi gundrat, žlendrat) biti siten, godrnjati borov nezabeljen, suh bremza zavora buhan tepec c za(cajhnat), cajhen označiti, znak cajglav/ceglav vzdržljiv, trpežen cajtnge časopis cankat kapljati cartat ujčkati, ljubkovati, tudi ljubiti se (pocartati se) ceglc kos papirja cigl zidak cek klop cepance polena cepat cepiti drva cev haufn zelo veliko cime poganjki cingl,cinglat zvonec, zvoniti cir okrasek ciza voziček cmulit lizati, sesati coknpok vse skupaj cou zraven (s)cotat se stepsti se cote oblačila slabe kakovosti cotl razcapan človek cugrund propad cuker mi je pado (p)ostati brez energije, utrujen cukrhud zimski radič, štrucar cuzat ga piti, tudi izkoriščati koga cvergl kokoš drobne sorte, tudi droben otrok č čaj počakaj čak malo malo počakaj čedn čist češpla sliva čiguma žvečilni gumi čmiga kisla pijača čmarit (se) kaditi (se) čmrknit onemeti, utihniti, tudi zmanjšati, spremeniti obliko čoba šoba čorav slaboumen, prizadet črejšna češnja črejva črevo črepnit pasti, tudi ponavljati razred črevit preveč govoriti čuj medmet: poslušaj, pazi čunka, tudi svija svinja čupa bujni lasje d drapnit ukrasti, udariti po žepu (kaki) ded/baba kakšen moški/ženska/dekle dêhnit zaudarjati, smrdeti dejda dedek dekl dvignit komu vzkipeti, ne more se več zadržati dereje dretje dile podstrešje dobit jih po tintari dobiti po glavi, če si si zaslužil dol se poknit uleči se doumo domov drapniti koga olajšati koga za denar drek blato drejva drevo drotpiršna krtača iz žice drve drva dudlat se piflati, učiti se durhcug prepih durhmarš nenehno, neprestano e ek vogal emper vedro ercnije zdravila f fajfice narcise fajhtn vlažen, tudi biti pijan falit zgrešiti, tudi manjkati faracajg vžigalnik farbat barvati ali farbati koga zavajati, manipulirati fasat jih nastradati fasnga nakup fašenk pust faušija zavist feferle poper fehtat prositi fejst zelo ficlat rezati na drobne kosce firtuh predpasnik flajšter obliž flance sadike (na)flancat saditi flek madež flider španski bezeg flikat krpati, popraviti kaj za silo fliknit vreči, pasti frdaman preklet frderban pokvarjen,uničen frpant povoj fentat ubiti koga feršlus zadrga fertig končano fockat klofutati focn klofuta foglež ptičja hišica folgat, ne folgam, ne uspem slediti folišna juha juha iz vrečke fris obraz friško hladno, sveže frouška zajtrk fula nadev brez furma brez oblike furt it daleč stran iti frajkincler samouk, svobodni umetnik fretat brkljati, težko gospodariti froc otrok fremtn tuj fteknit vtakniti ful fejst zelo poudarjeno futrat krmiti g gabat gaziti gajc skopuški gamat ničvredni ljudje gank balkon gare manjši voz gavner porednež gelender ograja na stopnišču gemitlih umirjen genau točno (v)genit (se) umakniti se, tudi prevarati giftat se zastrupiti se ginglav majav glaš, glažuta kozarec, steklarna (nekdaj tovarna stekla v okolici Ruš, danes ime naselja JZ od Ruš) (po)glihat se zgladiti spore (pri) glihi enakovredna, enaka gnar denar godla usedlina golobijek golobnjak gonda piča, jed za prašiče, tudi slaba, neokusna juha gor držat ohranjati dobro vzdušje gor poknit razburiti se gor postavit zoperstaviti se gor prit ugotoviti, spoznati kaj gor spravit vzgojiti, vzrediti gorta tja gor gospodija gospodarica, gospodinja goša gozd graba potok, ozka dolina ob potoku gredenca kredenca gresnokerli zdrobovi žličniki grif prijem grolica kroglica, jagoda na ogrlici gundrat godrnjati gurgl goltanec gurtna vrv gviht utež gvijat zadeti v igri na srečo h ha medmet v pomenu lahko ponovite, prosim, nisem razumel(a) haboh kragulj hajcat kuriti, greti hajek bebček hajzl stranišče hakl kavelj (za)haklat pripeti, zahaklat koga osvojiti koga haklih občutljiv, izbirčen, malenkosten handlat barantati hantli zdrahe, biti na hantle delati zdraho haufn veliko haustur vhodna vrata hcat lulati hebl ročica hejat nehati, hejaj se prenehaj, spohejat si spočiti se herav tečen, siten hergolit smrčati hica vročina hilat hiteti, hilaj se pohiti hin rihtat (se) uničiti, ubiti se hin bit utrujen hin dat pokvariti se hobl oblič hohštapler kdor se visoko nosi hof dvorišče hoja jelka hozntregeri naramnice na hlačah hrtiše hrbtišče hujčnga gugalnica huta uta i ibr zelo ibrzug delovna obleka ibunge problemi, zadeve ipičen jezen, nekontroliran ipika trma iz inata nalašč, namenoma j japka jabolko jebeštrga medmet podkrepitve, kletvica jejžat plezati po kom, potlačiti jesti hrana, obrok južna malica k kadavno zdavnaj kameje kamni, kamenje kamplat (se) česati (se), pokamplaj se počeši se, kampl glavnik kapat kapljati ka pa te zakaj pa ne ka pol kaj potem karfijola cvetača kasl poštni nabiralnik, omara ka te če(j)š kaj hočeš kašnce klobase iz kaše kedn teden kesl posoda za vodo, rezervoar ketna veriga kičkugla frnikula kikla krilo kinderpet otroška posteljica kindra varuška kipnit vzhajati testo, tudi zrediti se kišta zaboj, tudi star avto, koln kišta zaboj za drva klačit tlačiti klamotirit delati kaotične gibe klecnprot sadni kruh kložna navlaka, ropotija kložnat ropotati klučanca ključavnica klupica ščipalka za perilo na knap biti na tesno knof gumb kolender koledar komot nekompliciran, preprost kostaji kostanji koštat poskusiti hrano kotat kotaliti kotl kotel koust kost kozlat bruhati krampat praskati krampica majhna motika krispam božično drevo kropiva kopriva kšeft, kšeftat posel, sklepati posle kšir posoda kuferam prtljažnik kugl hrib kuj konj kuj tak kar tako kuj preci kar precej kurblat vžigati motor kurbus buča, slabš. glava kuršlus kratek stik na knap biti na tesno kušnit poljubiti l labav netrden, mlahav ladlc predal lakl hrust lamp trebuh lape usta lapat glasno, neprijetno govoriti lasi lasje laufarce tekaške smuči lauženk, slabš. Otrok ledik neporočen letanca perutnica letet teči leti ko stekla svija brezglavo teka lojtra lestev lorbek lovor ludi ljudje lujzek neprišteven človek lumpat popivati luster lestenec luštat se želeti si česa m makaronflajš meso s testeninami matrat, zmatran mučiti se, utrujen maznit hitro in z užitkom pojesti, tudi ukrasti micn majhen mija dva midva miššaufla smetišnica mladega mlada luna, prvi krajec mlejčn neizkušen mrdat obotavljati se pri delu mucika, mojčika jabolka carjevič n nagnit prevarati naladat napolniti na najgi h koncu gre, zmanjkuje naramano nastlano naribat s snegom podrgniti naškompat ušpičiti našpukat nastradati naštelat nastaviti, naložiti komu delo navolit se naveličati se nei ne nena ne, nena idi, ne hodi nudlvaler valjar o ob polo ob pol obtaš/člat se “odpikati se” pri igri odren jokav (otrok) oke oči okrenčlat okrasiti opasn prodoren, tudi atraktiven človek oringl uhan p pacat popackati, tudi delati kaj počasi pahjen biti neumen pajs ugriz pajtlat se bati se za kaj pajsat se hrana dolgo časa stoji in se kvari pajzl zanikrn prostor, beznica (s)paklat dokončati delo, si že spaklal skup, si že dokončal delo parajt pripravljen parungla palica pečovje kamenje peherli lonček pehnit zabosti picikl kolo pikirat presaditi, ciljati pipat puliti pirav trhel pišek piščanec plafon strop plajtrat zanašati platlat listati platlc listič plejžuh prevozno sredstvo za vožnjo na snegu, na smučko pritrjen sedež podfirclat podstaviti nogo Pod goroj pot pod obronki Pohorja podn tla poharat se opeči se poj cou pojdi zraven poj sebo pojdi zraven pojsla postelja poklumpat pokvariti poplajhat pobeliti, npr. lase porajsat podrgniti porajtat upoštevati koga poramat pospraviti poštaubat potrositi, poprašiti potakat kotaliti potancat pomendrati povinil polivinil požulit se stisniti se h komu prefrigan navihan prheftat začasno pritrditi prifliknjen ni pri pravi, kratke pameti priftošl denarnica prit na žmah spoznati, da je nekaj zelo dobro prpopat pritrditi prvokrat prvič protfon pekač protror pečica pubec fant pukl hrib pungret travnik s sadnim drevjem punkl cula puno polno r rajngla kozica, posoda rajser korenjak rajsnedl risalni žebljiček (z)rajtat se spomniti se (npr.: nič se ne zrajta, da bi bilo treba opraviti) rausar pretepač razbasat se močno se zrediti razdrapan razbrazdan reglc regrat biti po reglcih v skladu s predpisi repincl motovilec rest zapor ribežl strgalo rigl zapah, tudi orjak zariglati zapreti rikverc vzvratno rinka obroč riža vodna drča, proga rona rdeča pesa roštat, tudi ružit ropotati ruče naramnice rumplkamra ropotarnica Rumlkukl okrajšava za ruška mladinska kulturna klet runkl neroda, orjak runkrle krmilna pesa Rušanar Rušan s scajhnat se, tudi zrajtat se spomniti se, da je treba nekaj opraviti sfuzlat se zmešati se komu skadit pokaditi skije smuči skula afta skup spucat koga okregati smotit se vrteti se komu sn sem spede/-inat koga ustreči komu spigan zvit predmet spohejat si spočiti se spokaj odstrani se sroušna revščina sroutek revček starega padajoča luna, zadnji krajec sviter pulover š Šajsgase ulica v Rušah, danes Cvetlična ulica šajtrga samokolnica šamek pručka šaufla lopata šauflati basati z lopato šavje zaraščen predel šefla zajemalka šekast pisan šibice vžigalice šihtner dninar, nekdo, ki dela za koga šijenk vrat širhakl grebljica šisa gnojnica škegn skedenj škrnicl papirnat ovoj, tudi roža z belimi cvetovi škurja skorja šlampast zelo neroden šlapni, šlape natikači šlatek boječ človek šlafrok nočna halja šluk požirek šmajhlat se dobrikati se, npr. mačka se šmajhla šmirglat podrgniti s smirkovim papirjem, ne šmirglat ne marati koga šmorn jed carski praženec šnajcer robec šnelfukarce podvezice šnitka solata berivka šnitlah drobnjak šnofat, šnofirit stikati po tujih stvareh šnola sponka šopinat ličkati špajza shramba španarce vrsta oprijetih hlač špancir sprehod španga sponka za lase, lasnica šparat se ne naprezati se špica trska, iver špilika igračka šprajcat podpreti špricat škropiti, tudi ne iti v šolo šprickangla zalivalka šprudlat razžvrkljati špukat pljuvati špurav izbirčen šrajat kričati šrit korak štala hlev, tudi nered štamprli šilce štaubcuker sladkor v prahu naštelat nastaviti naštepat dati veliko nalog štenge stopnice štenkarit vtikovati se v kaj, delati zdrahe štihat lopatati na vrtu štimat ustrezati štircat potepati se štikl kos, tudi glasbeni “komad” štima glas štok podboj štrampli hlačne nogavice štrankerli stročji fižol štrapac ležerno oblačilo za prosti čas štrigla striga štrik vrv štritat se prepirati se štofl zamašek štokerl pručka štorati drezati v kaj, štorat (po nosu) vrtati po nosu štucat rezati štuk nadstropje štuklat dodati zraven, če je prekratko štulit se vsiljevati se šuft skop šuh čevelj šuntat napeljevati koga k čemu švarat se pritoževati se švic pot švinglat goljufati švunk hitrost t tacn pladenj tajht ribnik talat deliti taler krožnik tamošn omotičen tegl lonček za rože tehl ruta tenki tanek t/dinstan dušen tošna/taška torbica trančirat razstaviti na kosce trepetl bojazljivec tringeld napitnina trmuhl/tamuhl trmast, muhast, neiskren človek trofit zadeti, uganiti trokira “ne deluje” trola neumnica trotl tepec tučkat tlačiti tuhant pernica tui tudi tumast neumen tunšt zatohel, slab zrak u uha uho unterhund grozen v vajdlenk lavor veberca/beberca veverica večerka zvečer vekerca budilka velni kodri veš perilo vgenit koga ogoljufati koga vikleri navijalke vija dva vidva vjutro zjutraj vogl vogal vrei v redu vunta ven vuržoh vzrok vslinit se, vštulit se vsiliti se vstati se vstati vun pesji nemogoč, grozen vun zglihat zravnati vžgat koga močno udariti koga z zabezecan zaseden zadekan pokrit, odet zahajcat zagreti, zakuriti zaj zdaj zajla vrv zakinkat zadremati zaladat koga slabš. udariti koga zalna drog zapacat umazati zarezat koga slabš. udariti koga zaridat zavirati zaružit zapraviti denar zaštihat zabosti z nožem, ubiti zažmikat ožeti zdehnit izdihniti, umreti zelhat dimiti, kaditi zgenit premakniti se zicleder vztrajnost pri učenju zicnit se usesti se ziher zagotovo zijati slabš. gledati ziherca varnostna sponka zinit slabš. spregovoriti ziza sesek, dojka zlaman biti zelo utrujen zlamat zlomiti znucan obrabljen zobošinta/er zobozdravnik zohn stvari zrihtan urejen zúčit se izučiti se zuna zunaj Ž žajbično žarko (olje, maščoba) ževčen željan, potreben žganki žganci žgeč vroč žlabudrat neprestano, nejasno govoriti žlajdrat točiti med žlaprtek gnilo jajce žlavh cev žlikav izbirčen žlufa/-erca snežna brozga žmah okus, priti na žmah ugotoviti, da je nekaj zelo prijetno žnable ustnice žnirnce vezalke žnodrast smrkav žnura vrvica žulit “cartati”, ljubkovati žvajznit udariti žvekat nesramno govoriti