Ogled gledališke predstave

Tudi v letošnjem šolskem letu bomo nekaj pouka prostih ur nadomestili z  večernim obiskom  Slovenskega narodnega gledališča Maribor:

-          V torek, 16. maja, ob 20. uri si bodo dijaki četrtih in prvih letnikov v spremstvu učiteljev ogledali predstavo Medeja.

Prosimo, da razredni blagajniki v ponedeljek  poberejo po 8 EUR na dijaka za vstopnino in denar skupaj s poimenskim  seznamom oddajo  razrednikom ali pa profesorici Darki Tancer-Kajnih.

Dijaki, ki so imeli letos gledališki abonma (red drama ali skupni) lahko namesto Medeje izberejo  predstavo Ljudožerci Gregorja Strniše, ki bo na programu v sredo, 17. maja, ob 20. uri. Za zamenjavo se je potrebno dogovoriti s prof. Tancer-Kajnih.

-          Dijaki drugih in tretjih letnikov  bodo gledališče obiskali v torek, 30. maja, ob 20. uri. Ogledali  si bodo predstavo Tisti občutek padanja. Dijaki, ki so imeli letos gledališki abonma red drama,  si lahko  ogledajo  predstavo Ljudožerci Gregorja Strniše  (23. maja).

________________________________

MEDEJA

Predstava traja eno uro in nima odmora.

Starogrška tragedija, ki ljubezen izrodi v zločin

Evripidova Medeja v ospredje postavlja žensko, ki se ji po žilah pretaka božanska, človeška in čarovniška kri. Medeja je pri Evripidu (480 pr. n. št.–406 pr. n. št.) vse do konca, ko z dedovim božanskim vozom kot “deus ex machina” odleti s prizorišča, predvsem človeško bitje. Ni žrtev božjih prerokb ali jeze bogov, je samo ženska, ki je iz popolnoma predane ljubezenske strasti zagrešila grozljive zločine, da bi ustoličila svojega junaka na prestolu in v zakonski postelji. Uporabila je čarovniške moči, da je Jazon lahko njenemu očetu ukradel zlato runo, umorila je lastnega brata, da je s svojim argonavtom pobegnila iz rodne dežele … Zaradi ljubezni je postala begunka, “plen, ukraden od barbarov” (kot pravi sama o sebi), izdajalka in zločinka. Ko pa je njen junak (po nekajletnem obdobju mirnega družinskega življenja) zavohal novi plen, princeso Kreuzo, hčerko korintskega kralja, je zapuščeni ženi vrgel v obraz: “Te grize, da hlepim po novi ženi, / ker tvoje postelje sem naveličan?” A če zavržena Medeja na začetku Evripidove drame še razmišlja o tem, da bi, tako kot druge junakinje, s samomorom ubežala ponižanju izdajstva, kmalu po izstopu iz zasebnih prostorov palače, ki jih mora simbolično prepustiti drugi ženski, skuje najbrutalnejši maščevalni načrt. Uničila bo vse možnosti za nadaljevanje Jazonovega rodu: zastrupila bo njegovo izbranko, čistokrvno Grkinjo, in umorila ljubljena sinova.

Evripidovo Medejo je režiral eden najbolj provokativnih, nekompromisnih, avtorsko najmočnejših režiserjev bivše Jugoslavije Oliver Frljić.

Zasedba

Medeja - Nataša Matjašec RoškerJazon - Branko JordanKreon – Peter BoštjančičAjgej - Davor HergaDojilja - Maša ŽilavecVzgojitelj – Ivica KnezSel - Matija StipaničMedejina otroka – Mojca Simonič, Viktor Meglič

Prevajalec Marko Marinčič, dramaturg Goran Injac, scenograf Igor Pauška, kostumografinja Sandra Dekanić, lektor Janez Bostić, glasbeni opremljevalec Oliver Frljić, oblikovalka svetlobe Vesna Kolarec